Poleti je le malo stvari, ki človeka tako hitro spravijo v dobro voljo kot kepica hladnega sladoleda. Priljubljena poletna pregreha ima celo svoj praznik, saj svetovni dan sladoleda že vrsto let obeležujemo vsako tretjo nedeljo v juliju. Letos bo ta sladki dan 19. julija.
Čeprav številni še vedno najraje posežejo po klasični čokoladi, vanilji ali jagodi, se okusi očitno spreminjajo. V zadnjih letih je vse več zanimanja za bogate kremaste kombinacije s piškoti, karamelo in drugimi sladkimi dodatki.
Ob tej priložnosti so znani slovenski obrazi razkrili, kateri sladoled jim najhitreje polepša dan. Nekateri imajo svojega nespornega favorita, drugi radi združujejo na videz nezdružljive okuse, tretji pa se pri izbiri sploh ne želijo omejevati.
Katarina Mala odkrito priznava, da je sladoled ena njenih večjih razvad. Pri izbiri ne prisega le na eno kepico ali en sam okus, temveč najraje išče kontraste.
»Sladoled je moja velika razvada. Okuse rada mešam v kombinacijah kislo-sladko, grenko-sladko. Tako po navadi skombiniram čokolado s kakšnim jogurtom ali limono oziroma še kakšnim bolj eksotičnim okusom. Čokolada pa je pri meni skoraj vedno stalnica. Zadnjih nekaj let prisegam na frozen yoghurt oziroma zamrznjen jogurt z vročo čokolado. Poskusite, ne bo vam žal!«
Čokolada je torej skoraj vedno del njene izbire, vendar jo rada dopolni z bolj svežimi ali nekoliko drznejšimi okusi. Posebej navdušena je nad zamrznjenim jogurtom z vročo čokolado, ki ga brez zadržkov priporoča tudi drugim.
Povsem drugačen pristop ima Rudi Sieger. Sam sebe pri sladoledu vidi kot raziskovalca, zato se enemu najljubšemu okusu ne želi zavezati.
»Iskreno nimam enega najljubšega okusa, ker sem pri sladoledu en tak raziskovalec. Vsakič izberem drug okus in nikoli ne vzamem istega dvakrat zapored. Šele ko pokusim vse okuse v sladoledarni, začnem znova od začetka. Vedno odkrijem kakšno novo kombinacijo, ki me preseneti. Zato sem veliko bolj za preizkušanje novih okusov kot pa za to, da bi ostajal le pri klasiki.«
Njegovo pravilo je preprosto. Dvakrat zapored ne izbere istega okusa, k preverjenim pa se vrne šele takrat, ko preizkusi vso ponudbo v sladoledarni. Prav možnost vedno novih kombinacij je zanj največji čar te sladice.
Jernej Kuntner je pri odgovoru še manj izbirčen. Pri njem skoraj ni okusa, ki ne bi prišel v poštev, saj mu sladoled ustreza ne glede na uro ali kombinacijo.
»Ja, sladoled mi prija. Zelo prija. Tako zelo mi prija, da mi prija prav vsak okus. Čokolada, vanilja, pistacija ali kaj čisto nenavadnega, vse gre. Ne veže me le na en spomin, ampak na poletje, druženja in tisti prvi hladni grižljaj. V katerem koli trenutku dneva in noči. Naj tudi vam prija. Sladoled, seveda. In navadno sledi še ena kepica, kajne?«
Zanj sladoled ni povezan le z enim določenim spominom. Predstavlja mu poletje, skupne trenutke in značilen prvi hladni grižljaj, ob katerem se pogosto pojavi želja po še eni kepici.
Od zvestobe čokoladi do nenehnega preizkušanja novih kombinacij je jasno eno: pri sladoledu skoraj ni napačne izbire. Vsak ima svoje navade, najboljši okus pa je pogosto tisti, ki v pravem trenutku pričara nasmeh.
