Aleš Valič kač ne skriva med priljubljenimi živalmi. Nasprotno, do njih čuti močan odpor in priznava, da obstaja celo ena stvar, zaradi katere bi brez pomisleka zavrnil igralsko priložnost.
Strah pred kačami je precej pogost, čeprav vse kače niso nevarne in je med njimi razmeroma malo strupenih vrst. Nekaterim ljudem so celo všeč in jih imajo za hišne ljubljenčke, drugim pa že sama misel na bližnje srečanje povzroči nelagodje.
Med znanimi Slovenci so pogledi na te živali precej različni. Jernej Tozon se jih denimo nikoli ni bal. Kače vidi kot pomemben del narave in opozarja, da je kljub temu potrebna previdnost. Kot pravi, se človeku praviloma umaknejo in ugriznejo predvsem takrat, ko jih presenetimo.
Sam je neprijetno izkušnjo doživel prek svoje nekdanje psičke Lili, ki jo je ugriznila kača. Takoj jo je odpeljal k veterinarju, kjer so jo ustrezno oskrbeli, vse skupaj pa se je na srečo dobro končalo. Zato poudarja, da je treba na kače paziti tudi takrat, ko se po naravi sprehajamo s psom.
Maya Peron ima do srečanja s kačo precej bolj zadržan odnos. Ker veliko časa preživlja v naravi in jo pogosto spremljata njena psa, se zaveda, da lahko pride do bližnjega srečanja. V senčnem gozdu jih običajno ne opaža, več pozornosti pa nameni sončnim odprtim območjem, predvsem tam, kjer so kamenje in skale, saj se kače rade zadržujejo prav na takšnih mestih.
Čeprav jih že nekaj časa ni videla, priznava, da ji srečanje z njimi nikakor ne bi bilo prijetno.
Pri Alešu Valiču je zgodba še precej bolj odločna. Igralec je brez ovinkarjenja povedal, da kač nikoli ni maral in da ima do njih odpor že od nekdaj. Bližnjih srečanj sicer ni imel veliko, jih je pa že videl.
Prav zaradi tega ima tudi precej jasen odgovor na vprašanje, ali bi zaradi kače prilagodil svojo igralsko odločitev. Če bi vloga zahtevala, da je kača del dogajanja, bi jo zavrnil.
Ob tem se spominja dogodka iz osnovne šole, ko so v razred prinesli kačo in iskali učenca, ki bi si jo bil pripravljen oviti okoli vratu. Aleš se takrat ni javil. Tudi danes, pravi, si kače za nobeno ceno ne bi dal okoli vratu.
Fredi Miler je do teh živali prav tako precej zadržan. Kač ne mara, čeprav jih kljub pogostemu bivanju v naravi že dolgo ni videl. Še posebej pazi, kadar se po travniku sprehaja s svojim kužkom Snoopyjem, saj noče tvegati, da bi se mu kaj zgodilo.
Njegovi spomini iz otroštva pa so precej drugačni. S prijatelji so takrat kače celo iskali, jih zbadali s palicami in počeli še druge podobne neumnosti. Ker o njih niso vedeli veliko, niso niti razlikovali med strupenimi in nestrupenimi vrstami. Na srečo se njihovim dogodivščinam ni pridružil noben ugriz, kač pa tudi niso pobijali.
Marijana Brecelj se kač ne boji, vendar ji niso posebej prijetne. V okolici njene hiše je veliko slepcev, ki niso strupeni, sama pa se v življenju ni pogosto srečala s kačami, niti v otroštvu.
Tudi priljubljenega običaja, pri katerem si ljudje pitona ovijejo okoli vratu, ne bi preizkusila. Če bi bila kača del igralske vloge, bi bila pripravljena o tem razmisliti, vendar bi najprej želela vedeti, zakaj je v zgodbi sploh potrebna. Če bi bilo mogoče, bi predlagala zamenjavo s ponaredkom, gumijasto kačo ali čim podobnim.
Gojmir Lešnjak – Gojc pa priznava, da se je njegov odnos skozi leta spremenil. Včasih se je kač bal, danes pa ima do njih predvsem spoštovanje.
Posebej mu je ostal v spominu strah iz časa, ko je med vožnjo ob cesti zagledal kačo in se bal, da bi mu zlezla v podvozje ter jo tako nehote odpeljal domov. Na Krasu, kjer živi, je veliko gožev in črnic, ki lahko dosežejo tudi dva metra dolžine.
Prizor, ki ga je videl večkrat, je tudi parjenje kač sredi ceste. Takrat se kači navpično ovijeta druga okoli druge, na tleh pa ostane le majhen del njunih teles. Ko naleti na tak prizor, ustavi avtomobil in počaka, da se živali umakneta.
Pred nekaj meseci je kačo opazil celo na domačem dvorišču. Zatekla se je v klet, Gojc pa je želel ugotoviti, kje se skriva. Po vonju je hitro sklepal, da jo je najverjetneje privabil vonj miške, zato je poklical gasilce. Preden so lahko ukrepali, je kača že sama zapustila klet in se vrnila v naravo.
Različne izkušnje tako kažejo, da imajo znani Slovenci do kač zelo različne odnose. Za nekatere so preprosto del narave, za druge pa žival, ki bi jo najraje držali čim dlje od sebe. Pri Alešu Valiču je meja očitno zelo jasna – če bi se kača pojavila v njegovi vlogi, bi bila odločitev hitra.
