Za Niko Zorjan so bili poletni dnevi na Rabu nekaj posebnega, a september je prinašal občutek, ki ga kot otrok ni prav nič marala. Pevka je razkrila spomin iz šolskih let, ko je bilo slovo od počitnic zanjo vedno nekoliko težko.
Ko danes pomisli na otroštvo, se Nika Zorjan z nasmehom spomni dolgih poletij, brezskrbnosti in dni, preživetih na otoku Rabu. Tam je z družino ustvarjala spomine, uživala v počitnicah in imela tudi svojo družbo prijateljic, zaradi česar je bilo poletje zanjo še toliko lepše.
Toda vsaka lepa zgodba se je morala enkrat končati. Za pevko je bil prav prihod septembra tisti trenutek v letu, ki ji ni bil najbolj pri srcu. Ko so se počitnice bližale koncu, je vedela, da se bo treba posloviti od sproščenih dni in ponovno stopiti v šolski ritem.
Nika se spominja, da je bila v osnovni in srednji šoli ob koncu avgusta pogosto bolj zamišljena. Misel na vrnitev v šolske klopi ji ni prinašala veselja, saj je pomenila konec poletnih dogodivščin in začetek novih obveznosti.
»Ko se je začel približevati september, sem vedno postajala nekoliko otožna, saj sem vedela, da se končujejo dolgi poletni dnevi in začenjajo šolske obveznosti. Ampak tako je pač bilo,« se danes smeje spominja pevka.
Prav september je zanjo predstavljal prelom med obdobjem, ki ga je imela najraje, in vsakdanom, ki je bil povezan z učenjem, urniki ter šolskimi nalogami. Čeprav danes na te trenutke gleda z veliko več lahkotnosti, priznava, da ji takrat slovo od poletja nikakor ni bilo enostavno.
