Jasmina Kandorfer, voditeljica in obraz oddaje Klepet ob kavi, je tik pred zaključkom nosečnosti spregovorila precej bolj odkrito, kot bi marsikdo pričakoval. Čeprav je zdravstveno vse potekalo lepo, je bilo njeno vsakdanje življenje daleč od mirnega čakanja na prihod novega družinskega člana.
Namesto mesecev počitka, počasnega ritma in popolne osredotočenosti nase so se vrstili stres, pomembne življenjske prelomnice in neprijetne obveznosti. Med njimi tudi obiski sodišča, o katerih sicer ni želela razkriti podrobnosti.
Ko so jo vprašali, ali ji je uspelo nosečnost preživeti mirno, je najprej odgovorila z nekaj humorja. V njenem idealnem scenariju bi bilo teh devet mesecev videti precej drugače.
»V popolnem svetu bi bilo nekako tako, da bi mi vsak dan govorili, da sem lepa in mi prinašali hrano. Imela bi veliko časa zase, sprehajala bi se zunaj in meditirala po tri ure na dan. Pa ni bilo tako. Bilo je zelo stresno,« je priznala.
Ob tem je izpostavila razliko med samimi dogodki in tem, kako se človek nanje odzove. Zunanjih okoliščin pogosto ni mogoče nadzorovati, veliko pa po njenem pomeni način, na katerega jih sprejme telo in koliko prostora jim posameznik dovoli v svojem vsakdanu.
Eden od večjih virov napetosti so bili tudi obiski sodišča. Zakaj jih je morala opravljati, ni pojasnila, zato podrobnosti postopkov niso znane. Jasno pa je povedala, da si takšnega okolja med nosečnostjo nikakor ni želela.
»Ogromno stvari, nekih prelomnic na vseh možnih koncih je bilo in zdaj isto, so se dogajale kar velike stvari – na primer obiski sodišča in podobne zadeve. Sodišče pač ni primeren prostor za nosečnice, definitivno ne.«
Prav zaradi vsega, kar se je dogajalo okoli nje, se je še toliko bolj trudila, da bi zavestno zmanjšala stres. Pri tem se je naslonila na tehnike uravnavanja živčnega sistema, ki jih je poznala že od prej in jih je skušala uporabljati tudi v najtežjih trenutkih.
»Zelo sem se trudila, da bi se umirila – da bi umirila sebe, da bi umirila svoj življenjski slog, da bi stvari prej dokončala … Ampak vedno znova sem se zaciklala v neko štalo. Nove stvari so se kar odpirale in odpirale,« je povedala.
Takšno obdobje zanjo ni povsem novo. Tudi prva nosečnost je sovpadala z zelo bolečim življenjskim dogodkom. Takrat je izgubila babico, ki si je močno želela dočakati rojstvo pravnukinje.
»Moja babica, ki si je najbolj na tem svetu želela, da bi doživela vlogo prababice, je odšla nekaj mesecev, preden sem dejansko rodila.«
Zato Kandorferjeva obe nosečnosti opisuje kot čustveno in življenjsko zelo zahtevni, čeprav poudarja, da večjih zdravstvenih zapletov ni imela. Največji izziv je bilo obvladovanje notranjih odzivov na vse, česar preprosto ni mogla preprečiti.
Veliko pozornosti je zato namenjala čustveni regulaciji. Prepričana je, da se neprijetnim dogodkom ne moremo vedno izogniti, lahko pa vplivamo na to, koliko moči jim damo in kako dolgo jih nosimo s seboj.
»Ta čustvena regulacija se mi zdi zelo pomembna, ker dogajajo se dogodki, mi jim dajemo pa oznake. Koliko si k srcu jemlješ, koliko si ne.«
View this post on Instagram
Hkrati priznava, da je v nosečnosti vse skupaj še bolj zahtevno. Čustva so lahko močnejša, občutljivost večja, nekaj, kar bi v običajnem obdobju morda hitro odmislila, pa jo lahko takrat prizadene precej globlje.
Kljub vsem stresnim preizkušnjam, nepričakovanim zapletom in celo obiskom sodišča se zdaj proti koncu nosečnosti osredotoča predvsem na dobro plat vsega, kar je prestala.
»Definitivno je bilo veliko izzivov. Zdravstveno pa so stvari lepo potekale in za to sem zelo hvaležna.«
Tik pred porodom tako ostaja predvsem hvaležna, da je nosečnost z zdravstvenega vidika potekala dobro, čeprav ji je življenje vmes pripravilo precej več nemira, kot si ga je želela.
Kaj menite vi – bi morale nosečnice v tako občutljivem obdobju dobiti več zaščite pred nepotrebnim stresom?
