Ana Klašnja je dolga leta živela za balet. Oder ji je prinesel nepozabne trenutke, velike vloge in uspehe, ki si jih je nekoč lahko predstavljala le v najlepših sanjah. A za popolnimi gibi, aplavzi in bleščečimi predstavami se skriva tudi drugačna resničnost, o kateri se govori precej redkeje.
Prvakinja slovenskega baleta je zdaj zelo odkrito spregovorila o tem, kaj je njena kariera zahtevala od telesa. Po desetletjih intenzivnih treningov in nastopov je začela čutiti, da so meje postale vse bolj jasne. Bolečina in izčrpanost nista več izginili takoj po predstavi, ampak sta jo spremljali tudi v vsakdanjem življenju.
Prav zato se je začela postopoma poslavljati od največjih in fizično najzahtevnejših baletnih vlog. Takšna odločitev zanjo ni bila preprosta, saj je balet velik del njene identitete in življenja. Kljub temu je prišla do točke, ko je morala sama pri sebi priznati, da nadaljevanje za vsako ceno nima več smisla.
Ana je opisala tudi trenutke, ko je bilo stanje že zelo naporno. Po cesti je hodila šepajoče, zjutraj pa je le s težavo vstala iz postelje. Takrat je začela drugače gledati na ceno, ki jo plačuje zaradi kariere.
»Šepala sem po cesti, zjutraj sem komaj vstala iz postelje … ni vredno,« je povedala in s tem jasno pokazala, kako močno jo je telo opozarjalo, da potrebuje spremembo.
Čeprav ima za sabo izjemno dolgo in uspešno baletno pot, je sprejemanje telesnih omejitev zanjo čustveno zahtevno. Prav pri vrhunskih športnikih in plesalcih je namreč telo tisto orodje, na katerega se zanašajo vsak dan, zato je trenutek, ko ne zmore več enako kot nekoč, lahko še posebej težak.
Ana danes na svojo kariero gleda z veliko mero hvaležnosti, obenem pa brez romantiziranja priznava, da vrhunski balet zahteva ogromno odrekanja. Dolga leta discipline, bolečine in neprestanih naporov pustijo posledice, ki jih na odru gledalci pogosto sploh ne opazijo.
Njena odločitev zato ni le slovo od določenih vlog, ampak predvsem odločitev, da bo bolj poslušala svoje telo in si dovolila živeti brez nenehne bolečine. Po vsem, kar je baletu dala, je prišel trenutek, ko je morala pomembno vprašanje postaviti tudi sebi: koliko je še pripravljena žrtvovati.
