Pod objavo fotografij hčera Jureta Koširja so se pojavile pripombe, ki so močno razburile njihovo mamo Alenko Ružić Jovović. Tokrat se ni odločila ostati tiho, ampak je jasno povedala, kje vidi mejo med osebnim mnenjem in žaljenjem.
Družbena omrežja so danes prostor, kjer lahko vsak hitro izrazi svoje misli. A poleg prijaznih besed se vse pogosteje pojavljajo tudi ostri komentarji, osebne sodbe in pripombe, ki lahko prizadenejo ljudi na drugi strani zaslona.
Prav to vprašanje je izpostavila Alenka, potem ko je pod eno od njenih objav sledilka komentirala videz njenih hčera, ki jih ima z nekdanjim možem Juretom Koširjem.
View this post on Instagram
Komentar je bil usmerjen predvsem v njun videz in način urejanja. Sledilka je zapisala, da bi bili dekleti lahko »veliko manj zafnani« ter dodala, da je po njenem mnenju škoda njune naravne lepote, ker naj bi bili preveč spremenjeni.
Alenka se je na zapis odzvala kot mama, a tudi kot nekdo, ki želi opozoriti na širši problem spletne komunikacije. Ni jo zmotilo, da ima nekdo drugačen okus ali drugačno predstavo o lepoti, temveč način, kako je bilo mnenje izraženo.
»Kulturna komunikacija je vrlina, ki se jo naučimo ali pa je žal nikoli ne osvojimo,« je zapisala in poudarila, da lahko vsak pove svoje mnenje, vendar brez poniževanja drugih.
Po njenem prepričanju je velika razlika med tem, da nekdo pove, da ima raje bolj naraven videz, in tem, da začne ocenjevati druge ljudi ter njihove odločitve.
Besede, kot so da je nečesa »škoda« ali da nekdo ni videti tako, kot bi moral biti, po njenem mnenju niso več zgolj osebni okus, ampak postanejo sodba o človeku.
Alenka je sledilki odgovorila mirno in brez žalitev. Pojasnila je, da se je vsaka od njenih hčera uredila na način, ob katerem se sama počuti lepo in samozavestno, kar se ji zdi najpomembnejše.
Ob tem je odprla tudi širšo temo o vedenju na spletu. Opozorila je, da dejstvo, da imamo možnost izraziti svoje mnenje, še ne pomeni, da moramo povedati prav vsako misel, ki nam pride na pamet.
Posebej jo skrbi, da se ljudje na družbenih omrežjih pogosto počutijo dovolj varne, da komentirajo videz drugih, čeprav bi jih podobne besede, namenjene njim samim, lahko zelo prizadele.
Kot je poudarila, pri takšnih komentarjih pogosto slišimo izgovor, da je nekdo samo »iskren«. Sama meni, da iskrenost ne pomeni, da lahko pozabimo na spoštovanje.
»Ne gre za iskrenost. Gre za kulturo. Iskreni smo lahko tudi na način, da nismo žaljivi,« je zapisala.
Njeno sporočilo je sprožilo številne odzive in ponovno odprlo razpravo o tem, kako se ljudje pogovarjajo na spletu. Meja med svobodnim izražanjem in žaljivim napadanjem je namreč pogosto zelo tanka.
Alenka je ob tem opozorila predvsem na moč besed. Tisto, kar nekdo napiše v nekaj sekundah, lahko pri drugi osebi pusti posledice še dolgo časa.
Njeno sporočilo je preprosto: drugačno mnenje je dovoljeno, pomanjkanje spoštovanja pa ni nekaj, kar bi morali sprejeti kot normalen del spletne komunikacije.
