Saša Lendero je v četrtek dopolnila 53 let, rojstni dan pa je zaznamovala precej bolj osebno kot z običajnim prazničnim zapisom. Ob fotografiji, na kateri je z umetno inteligenco združila svojo današnjo podobo in sebe pri sedmih letih, se je zazrla daleč nazaj ter razmišljala o deklici, ki še ni vedela, kaj vse ji bo življenje prineslo.
Ob pogledu na mlajšo različico sebe se je vprašala, kako bi takrat sprejela pogled v prihodnost. »Če bi lahko takrat za trenutek pokukala v svojo prihodnost, kaj bi si mislila? Bi se je veselila? Ali bi se je bala?« je zapisala.
Danes bi tej sedemletni deklici najprej povedala nekaj zelo preprostega: »Ne boj se življenja!« Saša namreč ne skriva, da njena pot ni bila sestavljena samo iz lepih trenutkov. Poleg sreče so jo čakale tudi preizkušnje, ob katerih se je morala pobirati in iskati moč za naprej.
»Pred tabo bo veliko čudovitih dni, a tudi takšnih, ko boš mislila, da je tvoje srce pretežko,« je zapisala. V nadaljevanju se je dotaknila razočaranj, izgub, osamljenosti in trenutkov, ko je podvomila vase ter v ljudi okoli sebe.
»Izvedela boš, da se za vsakim nasmehom ne skriva vedno iskren namen. Da vse obljube ne dočakajo novega dne. Doživela boš velike izgube in žalost, za katero boš mislila, da je ne boš zmogla. Včasih boš razočarana. Včasih osamljena. Včasih se boš počutila ponižano in osmešeno.«
Kljub vsemu Saša danes na svojo življenjsko zgodbo ne gleda skozi grenkobo. Prav nasprotno. Z leti je po njenih besedah dojela, da so jo tudi najbolj boleča obdobja spremenila in ji pomagala postati človek, kakršen je danes.
»Življenje ti bo podarilo toliko lepega, da boš nekoč razumela, da te tudi najtežji trenutki niso prišli zlomit, ampak oblikovat,« je poudarila.
Velik del njene hvaležnosti je namenjen ljudem, ki so jo spremljali skozi življenje. Posebej je izpostavila starše, ki so ji dolgo stali ob strani, jo podpirali in vanjo verjeli tudi takrat, ko je sama izgubljala samozavest. Pomembno mesto imajo zanjo tudi prijatelji, ob katerih je spoznala, da je »pravo prijateljstvo eden največjih življenjskih darov«.
Glasba ji je dala sanje, materinstvo pa nekaj še večjega
Seveda se v njenem razmišljanju ni bilo mogoče izogniti glasbi. Sedemletni Saški bi danes lahko povedala, da jo čakajo odri, pesmi in trenutki, ki si jih kot majhna deklica še ni mogla niti predstavljati.
»Pela boš. Pisala boš pesmi. Stala boš na odrih in doživela trenutke, o katerih zdaj še ne znaš niti sanjati. Smejala se boš do solz. Jokala boš od sreče,« je zapisala.
Toda med vsemi dosežki in življenjskimi prelomnicami je eno izkušnjo postavila še posebej visoko. Materinstvo.
»Nekega dne boš v naročju držala svojo hčerko. Takrat boš razumela, da obstaja ljubezen, ki preseže vse, kar si do takrat poznala,« je sporočila svoji mlajši različici.
Ob praznovanju 53. rojstnega dne tako ni naštevala kariernih dosežkov, nagrad ali uspehov. Veliko pomembneje se ji zdi, kaj je kljub težkim obdobjem uspela ohraniti v sebi.
»Še vedno boš iskala in videla dobro v ljudeh. Ostala boš radovedna, ostala boš mehka. Tuja bolečina se te bo še vedno dotaknila. Znala boš odpuščati, verjeti v ljudi in z vsem srcem ljubiti.«
Na koncu je razkrila še tisto, kar si ob rojstnem dnevu v resnici želi. Ne zanima je toliko, ali bi bila sedemletna Saša navdušena nad vsemi njenimi dosežki. Bolj pomembno ji je nekaj povsem drugega.
»Želim si le, da bi me pogledala s svojimi prijaznimi očmi in začutila, da bo iz nje zrasel človek, ki bo kljub vsem viharjem ohranil nežnost, vero in zaupanje v ljudi ter sposobnost ljubiti.«
Prav občutek, da je kljub življenjskim udarcem ohranila tisti mehki del sebe, bi bil zanjo, kot pravi, »najlepše rojstnodnevno darilo«.
