Če bi Sašu Đukiću v času gimnazijskih dni nekdo napovedal, da bo nekoč desetletja nastopal po Sloveniji v ženski jopici, s predpasnikom in ruto na glavi, medtem ko bo brez zadržkov govoril o odnosih med moškimi in ženskami, cvičku, župnikih ter spolnosti, bi mu verjetno težko verjel.
Takrat se je namreč videl v povsem drugačni vlogi. Predstavljal si je življenje profesorja slovenščine, pisatelja, filmarja ali resnega ustvarjalca, ki bi bil precej oddaljen od sveta odrov, nastopov in zabave.
A nato je v njegovo življenje vstopila Mama Manka.
Lik, ki je nastal skoraj po naključju, je sčasoma postal eden najbolj prepoznavnih obrazov njegove kariere. Dolenjski fenomen že več kot 30 let zabava ljudi in še danes ostaja del slovenskega kulturnega prostora.
Začetki zgodbe segajo v gimnazijska leta, ko je Đukić skupaj s prijateljem in sošolcem Sašem Stojanovićem za šolsko nalogo pri profesorici slovenščine pripravil kratki film. Sam se spominja, da je bil scenarij tako obsežen, da bi se iz njega brez težav razvila večurna zgodba.
Prav med ustvarjanjem enega od prizorov pa se je zgodil trenutek, ki je kasneje popolnoma spremenil njegovo pot. Takrat še ni bilo jasno, da bo prav ta nenavaden lik postal nekaj, kar bo zaznamovalo njegovo življenje.
Mama Manka je Sašu Đukiću prinesla veliko prepoznavnost, hkrati pa je sčasoma postala tudi odgovornost, ki jo je moral nositi. Lik, ki ga je sprva ustvarjal predvsem iz igrivosti in ustvarjalnega navdiha, je prerasel v pojav, ki ga ljudje prepoznajo po vsej Sloveniji.
Kako je v resnici nastala Mama Manka, zakaj se Đukić na začetku ni želel preizkusiti v vlogi ženskega lika in kako se je njegova največja uspešnica spremenila tudi v največjo življenjsko senco, razkriva v novi tiskani izdaji revije Lady, ki je že na voljo pri vseh prodajalcih.
