Za Majo Tasić slovenska Obala ni samo kraj, kamor se odpravi na dopust ali po nekaj miru. Obstaja kotiček, ki jo spremlja že od otroških let in je zanjo postal tako pomemben, da ga je želela ohraniti še na prav poseben način.
Gre za Pacug, majhen zaliv med Strunjanom in Fieso, kjer je Maja preživela velik del svojih otroških poletij. Kar deset let je obiskovala tamkajšnjo poletno kolonijo in prav tam nabrala številne spomine, ki jih očitno še danes nosi zelo blizu srca.
Ko je dopolnila 18 let, se v Pacug ni vrnila več samo kot nekdanja udeleženka kolonije. Prevzela je novo vlogo in postala vzgojiteljica. Želela je, da bi nekaj veselja in občutkov, ki jih je sama doživljala na tem mestu, lahko predala tudi otrokom, ki so tja prihajali za njo.
Pacug je zato zanjo veliko več kot le lep razgled ob morju. Z njim povezuje otroški smeh, majhen pomol, miren zaliv in sončne zahode, ob katerih se pogled odpira proti Piranu. To so podobe, ki so se ji skozi leta tako močno vtisnile v spomin, da jih še danes opisuje z veliko topline.
Poseben čar ima zanjo kraj tudi zvečer. Takrat se pogled raztegne proti Italiji, kjer v daljavi zasveti na tisoče luči, okolica pa postane povsem mirna.
»Vse je tako mirno. Zame je to raj na zemlji,« pravi Maja.
Prav zato se je odločila, da Pacuga ne bo nosila samo v spominih. Na roko si je dala vtetovirati koordinate Pacuga, s čimer je kraj, ki jo spremlja praktično vse življenje, simbolično zapisala tudi na svoje telo.
Tetovaža zanjo tako ni naključen modni dodatek, temveč precej osebna povezava z obdobjem otroštva, poletji ob morju in poznejšimi leti, ko se je v isti kraj vrnila kot vzgojiteljica.
Pacug je bil del njenega odraščanja, pozneje pa je postal tudi prostor, kjer je sama drugim ustvarjala podobne spomine. Zato ni težko razumeti, zakaj ga še danes opisuje kot svoj raj na zemlji.
Bi si tudi vi dali na telo vtetovirati koordinate kraja, ki vam pomeni največ?
